Matjaz Rovan - travel blog

Za katerega mi je ze vec prijateljev reklo, da je “taprav” sem se odlocil potem, ko sem prespal eno lepo noc z luno na otoku Koh Phangan, ki je njegov prvi morski sosed.
Tao je vreden svojega imena in vse plaze se mu kot ogrlica okrog vratu lepo podajo. majhen in poln palm na veliko koncih nernaseljen je obljubljal tapravo energijo.
Ko sem iskal sobo sem prisel do prvega dvorisca in firbcal za sobo. Potem mi je sam od sebe prisel naproti in me vprasal kaj potrebujem. Pojdi tja je rekel in mi v roko stisnil papircek za napotki. Ko prides v Save guest house reci da te posilja Papa. Papa je Japonec ki na otoku zivi ze vec kot trideset let in tam ribari. Ko sem prisel sem so tukaj se zivele zelve in turizma ni bilo.
medtem, ko je on srebal kavo sva klepetala o tem in onem. Ob Sloveniji se je pa takoj spomnil ranjke Juge.
Aha! “Papa, Papa”, so rekli ko sem prisel do Guest housa. Soba je bila cista in ventilator je prijetno mesal zrak.
Kmalu zatem sem po svezem tusu zaspal in kot skoraj vse dni do sedaj sanjal. Sanjal prijatelje in tiste, ki jih ze dolgo nisem videl.
Ko sem naslednji dan poskilil skozi veke je bilo sonce ze visoko. Za zajtrk sem pospravil nekaj marmelade in sadja in picil do plaze. Povsod palme in prijetna senca. Za lacen zelodcek pa kokos, papaje, ananas in mango. Zvecer sva se na lesenem pomolu spet spogledovala z luno. Z morja je lepo pihalo in tam me je za par ur zmanjkalo.

“Vozi previdno”, mi je rekel lastnik motorja, ko mi je dal kljuce Honde in pokazal kako se vzge. In vozi po levi, da ne bo kaksne neumnosti. V kosaro sem vrgel kremo in brisaco in sel na “gir”. Freedom beach, Shark bay, Leuk bay, eden lepsi od drugega so se vrstili drug za drugim na drugi strani naseljene Tao- ve obale .
Povsod lepe lesene hiske in bungalovi, turkizno morje in oble skale. Vozil sem cel dan in za tem se enega in potem se malo kar tako hodil okrog. Zvecer poslusal valove, luno in veter.
Vse ponujeno me je lepo umirilo in postavilo noter pokonci, kot vem da je prav.