Matjaz Rovan - travel blog

Tonle Sap je en ogromen lonec vode, iz katerega na vse strani vodijo kanali za namakanje rizevih polj. Riz in ribe, ki jih je v jezeru v izobilju so osnovna hrana Kmerov. Ena posebnost so tudi plavajoce hise, ki jih je za celo vas in se malo vec. Hise plavajo na velikih sveznjih bambusovih palic, bolj moderne so pa kar na sodih.

Ker se jezero vsake pol leta pomakne zaradi susne dobe precej v notranjost so pravzaplav hise plovne samo pol leta. Posebnost tega jezera in reke je da se ji njen tok obraca. Pol leta tece iz reke Mekong navzgor in tako crpa njegovo vodo, v susni dobi pa tece v Mekong in mu jo dodaja.

Preko labirinta kanalov in gosce rastlinja smo ( sef colna in moj moto “driver”) prisli na odprto in tam nekaj casa enostavno zrli v obzorje in oblake, ki so napovedovali popoldanski naliv dezja.  Ribici so vlekli svoje mreze in upali na dober ulov, bolj podjetni so letali sem in tja od colna do colna in ponujali osvezilne napitke in sadje.

Pripeka je postajala vse hujsa, in  zelja po hladni senci vse vecja. Na bregu jezera sem spet sedel na motor, na voznji sredi ceste me je ze mocil in hladil popoldanski dez.